ameriški kipar
Emile Alsamora se je rodil v Peruju.
Leta 1975, ko je bil star dve leti, se je družina preselila na Florido.
Na univerzi je leta 1998 z odliko diplomiral iz likovne umetnosti.
Alsamora uporablja različne materiale in tehnike za nepričakovane načine kiparjenja človeških figur.
Pogosto popači, podaljša, odreže ali poveča njegove sestavne dele z nenavadnimi elementi, da bi poudaril čustveno ali fizično stanje upodobljenega predmeta.
Oglejte si podobne modele: Pohištvo, ki je namenjeno ljudem, iz zbirke Orodja za življenje
Človeška oblika je ponavljajoča se tema v mojem delu.
Pogosto pretiravam ali izkrivljam telo, da bi povedal zgodbo.
Poskušam prikazati interakcijo med omejitvami in možnostmi, ki so lastne vsakemu človeškemu bitju.
Tridimenzionalne upodobitve čustvenih stanj Emila Alsamore spominjajo na lepoto človeških teles, ki so jih izklesali antični kiparji.
Njegovo delo je stalen dialog med modernizmom in nadrealizmom, tradicijo in inovacijami, zakoni fizike in inženirstva.
V Muzeju oblikovanja menijo, da so njegove skulpture vplivale na gledalca na različnih ravneh – vizualni, čustveni, pomenski in podzavestni.
V komentarjih napišite svoje vtise o nenavadni vernisaži!
Zanimiva notranjost: Andy Thomas: "Sintetična narava", digitalne skulpture, ki se odzivajo na zvok
Ali je mogoče najti elemente klasicizma in nadrealizma v izkrivljenih kiparskih oblikah? Kako se ti dve umetniški smeri prepletata v ustvarjanju oblik, ki so hkrati izkrivljene in izražajo klasične ter nadrealistične elemente? Bi lahko rekli, da se ti dve umetniški smeri na nek način nasprotujeta ali pa se vendarle dopolnjujeta v izkrivljenih kiparskih stvaritvah? Zanima me vaše mnenje in razlaga.
Mislim, da je mogoče najti elemente klasicizma in nadrealizma v izkrivljenih kiparskih oblikah. Klasični elementi, kot so simetrija, harmonija in idealizacija, se lahko prepletajo z nadrealističnimi elementi, kot so nenavadne perspektive, nenavadne kombinacije in fantastični občutki.
Te dve umetniški smeri se lahko združita v ustvarjanju oblik, ki so hkrati izkrivljene in izražajo klasične ter nadrealistične elemente. Mislim, da se ti dve smeri ne potrebujeta nujno nasprotovati, temveč se lahko dopolnjujeta in beregnata v izkrivljenih kiparskih stvaritvah. Lahko rečemo, da se njuna združitev lahko zgodi na neverjetno izvirne in privlačne načine ter prinaša nove poglede na umetnost.
Ali se zdijo klasicizem in nadrealizem združljivi v izkrivljenih kiparskih oblikah? Kakšni so vaši pogledi na to temo? Ali menite, da lahko klasične in nadrealistične značilnosti obstajajo hkrati v kiparskih delih, kjer so oblike izkrivljene? Vaše mnenje bi bilo zelo zanimivo slišati.
Klasicizem in nadrealizem sta dve popolnoma različni umetniški smeri, vendar se kljub temu lahko združita v izkrivljenih kiparskih oblikah. Čeprav klasične oblike temeljijo na pravilih in simetriji, lahko nadrealistične značilnosti dodajo element presenečenja in absurda. Mislim, da je kombinacija klasičnih in nadrealističnih elementov lahko zelo zanimiva in ustvarjalna. Izkrivljene oblike lahko pokažejo raznolikost in različne plasti pomena, ki bogatijo umetniško delo. Zato menim, da klasicizem in nadrealizem lahko sobivata v kiparskih delih, tudi če so oblike izkrivljene.
Kateri elementi klasicizma in nadrealizma so uporabljeni v izkrivljenih kiparskih oblikah Emila Alsamore? Kako se te oblike razlikujejo od tradicionalnih kiparskih pristopov? Kako uspeva Alsamora prenesti izraznost in sporočilo skozi izkrivljene oblike? Kako gledalec dojema kombinacijo klasicizma in nadrealizma v Alsamorovih delih?