Tehnika lesa, ki jo je predlagal Alvar Aalto, je osnova za oblikovanje finske blagovne znamke Artek
Finsko podjetje Artek in njegova posebna tehnika obdelave lesa letos praznujeta 80. obletnico. Skupno jima je to, da sta oba delo slavnega Alvarja Aalta. Podjetje je ta mejnik proslavilo s prenovo stola Domus, svojega ikoničnega izdelka, in odprtjem nove, prostorne vodilne trgovine v Helsinkih.
Iittala, proizvajalec steklenih izdelkov in dolgoletni partner blagovne znamke, se je ob njeni pomembni obletnici poklonila s proizvodnjo znamenitih vaz v sivi barvi, ki jih je izdelal maestro Aalto.
Finsko podjetje, ki se verjetno ne more ustaviti, se pripravlja na uvedbo serije novih premazov za svoje nič manj znane fotelje z L-nogo. Materiali so različni, od usnja do lakiranega lesa in linoleja.
Ker so se vsi udeleženci praznovanja posvetili klasiki, se bomo obrnili in pogledali nazaj v leto rojstva omenjene mojstrovine, v leto 1933, ko je bil Artek le zamisel, ki še ni bila povsem pripravljena za sprejetje, a je vznemirjala misli nekaj mladih idealistov. Naj bo to naš način, da nazdravimo na 80 let brezhibnega oblikovanja.
Oblikovanje L-noge se je rodilo iz Aaltojevih poskusov z različnimi tehnikami upogibanja, ki jih takrat še nihče ni obvladal. Oblikovalec je skupaj z izdelovalcem pohištva Ottom Korhonenom izdelal popolno kombinacijo ključnih postopkov za delo z vezanim brezovim lesom: rezanje in parjenje. Omogočili so, da je material postal upogljiv, hkrati pa je ohranil svojo trdnost.
Oglejte si podobno zasnovo: Luksuzna posteljnina, ki vam jo ponuja hotel Sofitel München Bayerpost
Kot vemo, je od takrat minilo veliko časa, vendar je tehnika v osnovi ostala enaka: na koncu kosa lesa, namočenega v vodo, se naredijo navpični rezi, ki so med seboj oddaljeni nekaj milimetrov; globlji ko je rez, večji je upogib. Ti kosi so nato zlepljeni s tankimi trakovi furnirja, da se poveča trdnost obdelovanca.
Aalto je predvideval uspeh L-noge, ki jo je ustvaril: že od začetka jo je imenoval “mlajša sestra arhitekturnega stebra”. Prvotno je bil zasnovan za stol 60, pozneje pa je postal osrednji element celotne kolekcije Artek.
Lepota kosa je posledica njegove vsestranskosti: uporabite ga lahko za skoraj vsak stol, fotelj ali celo mizo. Od patentiranja tega izdelka v tridesetih letih prejšnjega stoletja je bilo ustvarjenih na stotine različnih različic.
Sama tehnika je številne ustvarjalce spodbudila k eksperimentiranju z drugimi materiali, kot je jeklo, kar dokazuje lanska kolekcija pohištva Kaari, pri kateri so oblikovalci omenjenega finskega podjetja sodelovali z bratoma Burullek.
V estetskem smislu so krivulje vseh vrst značilnost izdelkov Artek: če prelistate katalog za leto 2023, boste odkrili, da je skoraj vsak izdelek v katalogu poklon Aaltovi pionirski inovaciji.
L-leg je utelešenje filozofije blagovne znamke, ki jo sestavlja prizadevanje, da bi združili tehnologijo z umetnostjo ter bili pravi ambasadorji in pionirji skandinavskega oblikovanja, katerega občudovalci boste, dragi bralci, verjetno brali.
Zanimiva notranjost: Edvardijanska doba – “Velika Britanija, ki smo jo izgubili”
Kaj se je svet naučil iz tehnike obdelave lesa slavnega finskega arhitekta? Ali je ta tehnika postala priljubljena in se je uporabila v drugih državah? Ali je prinesla inovacije in izboljšave na področju arhitekture ter trajnostne gradnje? Kateri so konkretni dosežki in kaj je lesena arhitektura prinesla v sodobne stavbe in oblikovanje prostora? Hkrati, ali obstajajo tudi izzivi ali omejitve pri uporabi lesa, ki jih je bilo potrebno rešiti? Rad bi izvedel več o tem, kako je ta tehnika vplivala na razvoj arhitekture in ali je postala prepoznavna značilnost sodobne lesene gradnje.
Tehnika obdelave lesa slavnega finskega arhitekta je prinesla številne inovacije in izboljšave na področju arhitekture in trajnostne gradnje. Ta tehnika je postala izjemno priljubljena in se je uporabila tudi v drugih državah. Lesena arhitektura je prinesla novosti v sodobne stavbe in oblikovanje prostora, saj je les znana kot trajnosten material z odličnimi toplotnimi in zvočnimi lastnostmi. Konkretni dosežki obsegajo uporabo inovativnih lesenih konstrukcij, kot so lepljeni leseni tramovi in vezana lesena plošča. Lesena arhitektura je postala prepoznavna značilnost sodobne lesene gradnje, ki združuje estetiko in trajnost. Kljub temu pa obstajajo tudi izzivi in omejitve pri uporabi lesa, na katere je bilo potrebno odgovoriti, na primer varnost proti požaru in pravilna skrb za lesene konstrukcije. Vpliv te tehnike na razvoj arhitekture je bil izjemen, saj je les postal cenjen material pri gradnji trajnostnih, energetsko učinkovitih in estetsko privlačnih stavb.