Latinska beseda classicus pomeni red, standard, nekaj zglednega.
Klasicizma ne moremo imenovati obdobje ali epoha; ta slog (vključno z notranjim oblikovanjem) se je oblikoval zgodovinsko in nanj ne vplivata čas ali moda.
Ima svoje mesto v vseh trendih in slogih. V klasičnem slogu na splošno velja pravilo zlate sredine, pri oblikovanju pohištva pa se kaže v doslednosti kompozicij in harmoniji strogih proporcev.
Za klasicizem 17. stoletja je značilna bolj posebna zadržanost in celo puritanizem. Neoklasicizem, ki je nastal pod vplivom renesanse in se razvil v 18. in zgodnjem 19. stoletju, ima veliko skupnega z deli italijanskih mojstrov. Značilnosti tega sloga so pravokotne, dobro definirane oblike in močna simetrija.
Oglejte si podobno zasnovo: Nepozabno valentinovo: kako okrasiti svoj zmenek
Toda klasična linija v notranjosti ne pomeni popolne odsotnosti okraskov in strogo dolgočasnega značaja.
Za ta slog so značilni stebri in polstebri, marmornati kamini, kipi in celo pozlačene letve. Umetniški parket iz visokokakovostnega lesa se pogosto uporablja pri notranjem oblikovanju.
V velikih dvoranah in dnevnih sobah se uporablja veliko ogledal, ki sama po sebi kot izvrsten okras vizualno povečajo prostor in razširijo prostor.
Zanimiva notranjost: Priljubljeni trendi oblikovanja: barvita klasika v elegantni notranjosti
Kako se je slovenska arhitektura razvijala in preoblikovala v skladu s slogom, ki je nastal kot posledica logičnega razvoja in harmoničnih preoblikovanj renesančne arhitekture?
Ali bi lahko navedli nekaj konkretnih primerov, ki kažejo na razvoj in preoblikovanje renesančne arhitekture v slog, ki je opisan v besedilu?